Sníh v polovině února 1952 v Slovinsko

Informace o počasí mimo Českou republiku, záznamy o extrémních jevech. Weather in foreign countries, severe weather phenomena reports.

Moderátor: Moderátoři

Odpovědět
Nevihta
Příspěvky: 14
Registrován: 03 zář 2011, 19:38
Bydliště: Prebold / Miklavž pri Taboru / Slovenija

Sníh v polovině února 1952 v Slovinsko

Příspěvek od Nevihta »

Sníh v polovině února 1952 v Slovinsko (Sneženje v sredini februarja 1952 v Sloveniji)

V sredini februarja leta 1952 je Slovenijo zajelo močno sneženje. Rezultat tega sneženja je najvišja skupna višina snežne odeje, kar jih je bilo kdaj zabeleženih v Sloveniji. To velja predvsem za nižinski svet. Skupna višina snežne odeje je skoraj povsod po nižinah (z izjemo dela Primorske, v dolini Mirne in na Krškem polju) presegla 50 cm. V Ljubljani je bilo tako 15. februarja 146 cm snega, v Bovcu 188 cm, v Ratečah pa 240 cm.

1. Uvod

Med 12. in 15. februarjem leta 1952 je vso Slovenijo zajelo močno sneženje. V teh dneh je padlo v Sloveniji veliko padavin v obliki snega, kar je prineslo marsikje najvišjo opazovano snežno odejo. Sneg je popolnoma ustavil promet, bila je uvedena splošna mobilizacija za čiščenje snega, zaradi teže snega se je podrlo kar nekaj streh, bile pa so tudi žrtve zaradi snežnih plazov.

2. Potek vremena

Obilne snežne padavine med 12. in 16. februarjem so bile posledica nastanka ciklona nad severno italijo in prodora hladnega zraka iz severovzhoda. Na začetku je tudi v nižinah deževalo, v noči od 12. na 13. februar pa je povsod dež prešel v sneg. Ker se je dotok hladnega zraka zgodil iz severovzhodne smeri, je tako dež prešel v sneg v Mariboru že ob 21:30, v Celju ob 0:35, v Ljubljani ob 2:50, v Novem mestu ob 5:10, v Postojni ob 7:50 in v Ajdovščini ob 9:00.

Obrázek

3. Vremenski podatki za Slovenijo

3.1 Snežna odeja

Obilno sneženje med 13. in 15. februarjem je zajelo celotno Slovenijo. Večina postaj je predhodno že imala kar debelo snežno odejo (Bovec 66 cm, Ljubljana 48 cm, Novo mesto 25 cm, Maribor 46 cm, Rateče 90 cm), tako da se je le-ta še odebelila. V poslabšanju je zapadlo od 35 cm v vzhodni Sloveniji do 155 cm na zahodu. V tem padavinskem obdobju je po večini krajev padlo več padavin, kot znaša povprečje za ves februar (od 40 mm na jugovzhodu do nad 250 mm na gorskih pregradah). Tako je v Bovcu padlo 79.5 mm, v Ljubljani 149.0 mm, V Novem mestu 45.5 mm, v Mariboru 65.5 mm in v Ratečah 167.1 mm padavin, večinoma v obliki snega.

Obrázek

V spodnji tabeli je prikazana najvišja skupna snežna odeja in maksimalne višina snega padlega v enem padavinskem dnevu.

Obrázek

skupna ... maksimalna skupna višina snežne odeje
dnevno ... maksimalna višina novega snega v enem padavinskem dnevu
- ... ni podatka

Iz tabele je razvidno, da je bila najvišja skupna višina snežne odeje ob koncu padavinskega obdobja (15.feb.). Maksimalna višina novozapadlega snega pa je bila zabeležena večinoma 14. ali 15. februarja, izjema je le postaja v Murski Soboti, ki je dobila največ padavin že 13. februarja, kar je bila posledica prodora hladnega zraka tistega dne iz severovzhoda.

Še slika maksimalne skupne višine snežne odeje (vir: Furlan Danilo: Snežne padavine v Sloveniji 11.-15. februarja 1952, GZ, l. 1955)

Obrázek

3.2 Zanimivosti

Obilna snežna odeja je popolnoma ohromila promet. V hribovitem svetu so se trgali veliki in obsežni snežni plazovi (smučišče na Rudnem polju pod Viševnikom je nastalo prav zaradi velikega plazu, ki je dobesedno pometel gozd na območju, kjer je sedaj smučišče). V Borjani pri Kobaridu sta dva plaza s pobočja Stola odnesla 10 stanovanjskih hiš in 5 gospodarskih poslopij. Prvi manjši plaz je zahteval tudi dve človeški življenji, pred drugim, večjim plazom pa so se ljudje že umaknili na varno. Zaradi plazov je bilo tudi na Žagi pri Bovcu in v Bovcu 10 smrtnih žrtev, odneslo pa je tudi več hiš. Na Krasu se je ob menjavanju snega in dežja pojavil tudi zelo močan žled, ki je naredil veliko škode.

Snežna odeja se je v velikem delu Slovenije (izjema sta jugovzhodna Slovenija in del Primorske) zadržala do še v drugo polovico meseca marca.

Članek v Slovenskih Novicah
14.2.1952 – Že drugi dan je v večjem delu Slovenije močno snežilo. Do 7. ure zjutraj je v Bohinju zapadlo 80-100 cm, na Bovškem okoli 80 cm, drugod v hribovitem delu zahodne Slovenije 50-100 cm in v Ljubljanski kotlini 40-70 cm novega snega v 24 urah.
15.2.1952 – Marsikje v zahodnem in osrednjem delu Slovenije je bila zabeležena najvišja snežna odeja v 20. stoletju. V Ljubljani so izmerili 146 cm, v Žireh 176 cm, na Bledu 180 cm, v Bovcu 188 cm in v Stari Fužini v Bohinjski dolini 263 cm snega. Na Gomancah pod Snežnikom je do 7. ure zjutraj v 72 urah padlo kar 373 mm padavin.
Viri podatkov:
Slovenske Novice
Furlan Danilo: Snežne padavine v Sloveniji 11.-15. februarja 1952, GZ, l. 1955
Trontelj Miran: Visoke snežne odeje v Sloveniji in vzroki za njihov nastanek, Razprave – papers, št. 2, l 1978
Trontelj Miran: Kronika izrednih vremenskih dogodkov XX. Stoletja, l. 1997
http://www.wetterzentrale.de
http://meteo.arso.gov.si/met/sl/
Ciklon.si

Portal - http://ciklon.si/

Forum - http://ciklon.si/forum/
Odpovědět

Zpět na „Počasí v zahraničí“